OE ZD BLED
OE ZD BOHINJ
OE ZD JESENICE
OE ZD KRANJ
OE ZD RADOVLJICA
OE ZD ŠKOFJA LOKA
OE ZD TRŽIČ
OE ZOBNA POLIKLINIKA KRANJ
OE Uprava

Zgodovina

OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE

Osnovno zdravstvo Gorenjske (v nadaljevanju: OZG) v sedanji organizacijski  obliki deluje od 1. aprila 1991, ko  je pričel veljati Zakon o zavodih, ki je ukinil takratne Temeljne organizacije združenega dela (TOZD–e). Pet  gorenjskih občin, tj. Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič se je leta 1991 skupaj z vsemi osmimi TOZD–i  oz.  zdravstvenimi domovi odločilo, da se bo na podlagi zakona o zavodih celotno primarno zdravstveno  varstvo na Gorenjskem izvajalo v okviru enega javnega zavoda, ki naj bi združeval vse zdravstvene domove. Enaka rešitev je bila sprejeta tudi za vse gorenjske lekarne, ki so se tudi združile v enovit javni zavod Gorenjske lekarne.  Tradicija organiziranosti, zlasti primarnega zdravstva,  je bila na Gorenjskem  vedno v združevanju in skupni organizaciji. To je zagotovo prednost, ki ima še danes zelo dobre rezultate, ki so javno znani.
Osnovno zdravstvo Gorenjske je torej javni zavod, ki izvaja in zagotavlja primarno zdravstveno varstvo na območju celotne Gorenjske, ki obsega osemnajst (18) občin in ima  195.000 prebivalcev. Značilnost Gorenjske je zelo razvit turizem, tako letni kot zimski, gorništvo, številne prireditve, tudi mednarodne, številna tekmovanja, zato je potrebna zelo dobro organizirana zdravstvena služba. OZG je tretji največji javni zavod na primarnem nivoju v Sloveniji.

ORGANIZACIJA PRIMARNEGA ZDRAVSTVA NA GORENJSKEM DO LETA 1991   

1. Obdobje od leta 1945 do leta 1967

 Pred II. svetovno vojno so zdravstveno varstvo na Gorenjskem, tako kot drugod po državi, izvajali zasebni zdravniki in zobozdravniki. Tudi  po končani II. svetovni vojni  do leta 1952,  je  zdravstvena služba poslovala  po predpisih, ki so veljali pred vojno. Leta 1952 je bilo uvedeno družbeno upravljanje tudi v zdravstvu.  Tako je 9. avgusta 1952 Okrajni ljudski odbor Kranj odločil, da se ustanovi Okrajni zdravstveni dom Kranj za okraj Kranj, kot  proračunska ustanova z lastnim financiranjem. Okrajni zdravstveni dom Kranj je bil ustanovljen za območje Kranja, Tržiča in Škofje Loke. Uslužbenci in delavci so bili plačani po predpisih, ki so veljali za  državne uslužbence.

Zanimiva je bila Odločba Okrajnega ljudskega odbora Kranj o ustanovitvi Okrajnega ZD Kranj, ki je določala njegove  obveznosti :
• na svojem teritoriju vrši vso zdravstveno službo po svojih zdravstvenih evidencah,
• nadzoruje vse ustanove in podjetja glede  izvrševanja sanitarnih in higienskih predpisov,
• nadzoruje delo zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja vseh zdravstvenih ustanov,
• skrbi za zdravstveno službo v doječih jaslih,
• zbira potrebne statistične podatke in jih analizira,
• vodi evidenco o vseh sanitarnih ukrepih,
• ugotavlja sanitarne in higienske pogoje pri gradnjah,
• skrbi za razširitev zdravstvenih ustanov,
• predlaga sanacije,
• nadzoruje delo reševalnih postaj,
• predlaga predpise o zdravstvenih in higienskih ukrepih Okrajnemu ljudskemu odboru oz. mestnim občinskim ljudskim odborom.

Na območju zgornje Gorenjske je bilo takoj po II. svetovni vojni osnovno zdravstvo najbolje organizirano na Jesenicah, kjer je zdravstveni objekt že pred vojno zgradila Bratovska skladnica.

2. Obdobje od leta 1967 do leta 1991

V letu 1967 je bil sprejet Zakon o organizaciji zdravstvene službe v Sloveniji,  ki je določal, da teritorialna skupnost, ki ima manj kot 40.000 prebivalcev, ne more imeti samostojnega zdravstvenega zavoda, kot pravne osebe. V skladu z navodili takratnega Republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo, so na Gorenjskem potekale številne  aktivnosti v zvezi z združevanjem  raznih obratnih ambulant in zdravstvenih ustanov.

15. septembra 1967 je strokovni svet zdravstvenega centra pri Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj potrdil dokončno obliko organizacije zdravstvene službe na Gorenjskem in sicer:
• Na Gorenjskem se ustanovita dva zdravstvena domova in sicer eden za področje občin Jesenice in Radovljica s sedežem na Jesenicah in drugi za področje občin Tržič, Kranj in Škofja Loka  s sedežem v Kranju.
• Obratne ambulante, ki delujejo v podjetjih, se vključijo v zdravstvene domove.
• V sklop zdravstvenih domov se vključijo tudi reševalne postaje, kot posebne službe prve pomoči.

Prvi direktor Zdravstvenega doma Kranj je bil dr. Gorazd Zavrnik, Združenega zdravstvenega doma Jesenice pa dr. Janko Benedik.

V letu 1974 so se ponovno izvajale številne  aktivnosti v zvezi z novo organiziranostjo zdravstva na Gorenjskem.  Formirani sta bili dve 'organizaciji združenega dela' in sicer  OZD združeni zdravstveni dom Jesenice s TOZD-i : ZD Bled, ZD Bohinj, ZD Radovljica, ZD Jesenice in Obratna ambulanta Železarne Jesenice ter OZD Zdravstveni dom Kranj s   TOZD-i: ZD Kranj, ZD Tržič in ZD Škofja Loka.

V letu 1978 sta  iz TOZD–a ZD Kranj nastala dva TOZD-a in sicer Zobna poliklinika Kranj in ZD Kranj.

V letu 1979 pa sta bili ukinjeni  dve samostojni 'organizaciji združenega dela '  ZZD  Jesenice in ZD Kranj, ustanovljena pa je bila 'delovna organizacija Osnovno zdravstvo Gorenjke', ki je združevala 10 TOZD-ov oz. devet zdravstvenih domov in Zavod za socialno medicino in higieno Kranj.

Leto 1979 je torej leto, ki se lahko šteje za zametek in osnovo današnjega Osnovnega zdravstva Gorenjske. Takšna organizacija je bila vse do 1. aprila 1991, tj. do uveljavitve Zakona o zavodih.
 

ORGANIZACIJA PRIMARNEGA ZDRAVSTVA NA GORENJSKEM PO LETU 1991

S 1. aprilom 1991 se je tedanja delovna organizacija združenega dela Osnovno zdravstvo Gorenjske preoblikovala v javni zavod, TOZD–i pa so postali organizacijske enote javnega zavoda. OZG ima  tako osem organizacijskih enot in sicer: 

• ZD Jesenice,
• ZD Radovljica
• ZD Bled – Bohinj
• ZD Tržič,
• ZD Kranj,
• Zobna poliklinika Kranj
• ZD Škofja Loka
• Uprava zavoda, ki ima sedež v Kranju in  delno  na Jesenicah.

Z uveljavitvijo Zakona o lokalni samoupravi, 1. januarja 1995, je iz tedanjih petih  občin  do danes nastalo na Gorenjskem  osemnajst (18) občin, tako da ima  sedaj Osnovno zdravstvo Gorenjske 18 lastnikov oz.  soustanoviteljev.  Delež posamezne občine v svetu zavoda je določen  po  števila prebivalcev.  Svet zavoda tako deluje  po principu skupščine delniške družbe. 

Ker je Gorenjska demografsko  razvita in tudi  razgibana pokrajina, kjer je zelo močno razvita turistična dejavnost, je v okviru vsake občine organizirano primarno zdravstveno varstvo. V okviru zavoda OZG je tako poleg sedmih organizacijskih enot, ki združujejo osem zdravstvenih domov, še petnajst (15) zdravstvenih postaj. Najmanjša zdravstvena postaja je Jezersko, ki zagotavlja primarno zdravstveno varstvo za cca 550 prebivalcev.

DEJAVNOSTI ZAVODA
 
Značilnost Osnovnega zdravstva Gorenjske je, da vključuje enakopravno primarno in tudi del  sekundarne dejavnosti. Ta značilnost izhaja zlasti iz dejstva, da Gorenjska regija nima centralne regijske bolnišnice. Na Gorenjskem je sicer Bolnišnica Jesenice, v katero gravitirajo zlasti občani zgornje Gorenjske, Kranj, kot upravno in geografsko središče Gorenjske regije pa  nima splošne bolnišnice. Prav ta razlog je že v preteklosti narekoval polivalentno združevanje  primarnih in ambulantno specialističnih zdravstvenih dejavnosti, zlasti na območju Kranja, Škofje Loke, deloma Tržiča in tudi Bleda. V Osnovnem zdravstvu Gorenjske se izvajajo  naslednje dejavnosti:

• splošna in družinska medicina,
• otroška in šolska preventiva in kurativa,
• fizioterapija,
• patronažna in babiška služba ter nega na domu,
• celovita laboratorijska dejavnost, 
• dispanzerji za žene,
• mentalno higienski dispanzerji (logoped, psiholog, spec. pedagog, defektolog),
• medicina dela, prometa in športa,
• pulmologija z RTG,
• RTG in ultrazvočni oddelek,
• nevrologija,
• pedopsihiatrija,
• ortopedija,
• okulistika,
• dermatologija,
• otorinolaringologija,
• odraslo in mladinsko zobozdravstvo,
• ustna ortopedija,
• pedontologija,
• zobna tehnika,
• razvojne ambulante,
• ambulante za odvisne,
• zdravstvena in zobozdravstvena preventiva,
• nujna medicinska pomoč
• reševalna služba.

V okviru nujne medinske pomoči je organizirana tudi helikopterska nujna medicinska pomoč,  v času od  maja do konca septembra se zagotavlja stalna dnevna prisotnost zdravnika  - reševalca – alpinista za potrebe Gorske reševalne službe, vse dni v letu se zagotavlja 24 urna  prisotnost zdravnika na Letališču Brnik.  V Bohinju in v Kranjski Gori je organizirana dodatna nadstandardna dežurna služba. 

ORGANIZACIJA ZAVODA

Sedež javnega zavoda je v Kranju, Gosposvetska 9. Vodi ga poslovni  direktor zavoda, za strokovno področje pa je odgovoren strokovni vodja zavoda.  V mandatnem obdobju 2007 – 2011 je poslovni direktor Jože Veternik, strokovni vodja pa prim. prof. dr. Janko Kersnik.  Vsako organizacijsko enoto vodi direktor enote, ki je zdravnik. Direktor enote odgovarja za  strokovno delo,  v skladu s pooblastili in določili Statuta zavoda  vodi  kadrovsko politiko, odgovarja  tudi za finančno poslovanje v enoti. Vsaka enota ima tudi glavno sestro in tajnico, vsa ostala administrativno tehnična in računovodsko finančna  dela pa za vse enote v zavodu in za zavod izvaja enota  Uprava, kjer je zaposlenih  32 ljudi. V upravi imamo tudi notranjo revizijo in službo za javna naročila.
  
Najvišji strokovni organ zavoda je strokovni svet, organizirani  pa so tudi strokovni kolegiji za posamezno  dejavnost in sicer:

• kolegij splošne družinske medicine,
• kolegij otroške in šolske medicine,
• kolegij urgentne medicine,
• kolegij reševalnih služb,
• kolegij za ginekologijo,
• kolegij za preventivno zdravstveno varstvo odraslih,
• kolegij  fizioterapije,
• kolegij  zobozdravstva,
• kolegij  patronažne službe in nege,
• kolegij za  laboratorijsko dejavnost in
• kolegij glavnih sester.

Vsaka organizacijska enota je svoja 'profitna enota', s svojimi prihodki in odhodki in s svojim finančnim uspehom oz. neuspehom. Vsaka enota je svoje stroškovno mesto v okviru zavoda. Stroškovna mesta so še bistveno bolj ločena, saj se spremlja odhodkovni del  za vsako ambulanto posebej. Skupni cilj vseh je uspešno poslovanje zavoda in tudi  vsake enote posebej.

FINANČNI IN DRUGI PODATKI O ZAVODU ZA LETO 2007

Osnovno zdravstvo Gorenjske vse od svoje ustanovitve posluje pozitivno, z ostankom dohodka, ki se giblje  med  1 in 3,5% celotnega prihodka. V letu 2007 so bili doseženi naslednji  rezultati:

• celotni prihodek 30.335.294 €,
• celotni odhodek  29.502.350 €,
• presežek prihodkov nad odhodki 832.944 €, kar je 3,1% celotnega prihodka,
• zaposlenih je bilo 713 ljudi,
• povprečna bruto plača/zaposlenca je bila 1.640 €;
• delež prihodkov, doseženih  na trgu,  v celotnem prihodku je bil 11,03%,
• za investicije v opremo in zgradbe ter za investicijsko vzdrževalna dela in tekoča vzdrževalna dela je bilo  porabljenih 2.944.320 €, kar je cca 10% celotnega prihodka,
• celoten dogovorjen program do ZZZS je bil realiziran 100 % in več,
• v okviru preventive za odrasle je bilo pregledanih 7.633 starejših prebivalcev Gorenjske,
• realiziranih  je bilo 249 preventivnih delavnic,
• povprečno je bilo v splošni družinski ambulanti 10.386 obiskov, v dispanzerju za žene  13.396 obiskov, v zobozdravstveni ambulanti za odrasle 2.882 obiskov in v zobozdravstveni ambulanti  za otroke in mladino 2.498 obiskov,
• prevoženih je bilo 1.458.396 km za nujne in nenujne prevoze v okviru petih reševalnih postaj (Jesenice, Bled, Tržič, Kranj in Škofja Loka),  
• v okviru javne mreže deluje 84 splošnih družinskih zdravnikov, 22 pediatrov (otroški in šolski dispanzer), 86 zobozdravnikov za odrasle in mladino,   38 fizioterapevtov, 78 patronažnih sester.

NAČRTI IN VIZIJA ZAVODA

Temeljne srednjeročne usmeritve in cilji zavoda so  naslednji:

 zagotavljati in podpirati strokovni in kadrovski razvoj,
 izboljšati kakovost dela in pridobiti ISO standard za kakovost,
 investirati v izboljšanje  pogojev za delo in v novo sodobno opremo,
 pridobiti  dodatne programe in dodatne tržne vire prihodkov,
 racionalizirati poslovanje,
 razvijati dobro in korektno sodelovanje s koncesionarji in drugimi zasebnimi delavci,
 povečati trdnost in moč zavoda,
 izboljšati preskrbljenost in dostopnost občanov Gorenjske do zdravstvenih storitev.

Precej pereč problem primarnega zdravstvenega varstva na Gorenjskem je prav gotovo preskrbljenost in dostopnost občanov Gorenjske do zdravstvenih storitev. Stanje je na področju nekaterih dejavnosti zelo kritično (fizioterapija, zobozdravstvo, nega in patronaža), kritične pa so tudi nekatere sekundarne dejavnosti (dermatologija, okulistika). Primerjava števila prebivalcev/priznanega nosilca dejavnosti na Gorenjskem in v povprečju Slovenije je naslednja:

Število prebivalcev/priznanega nosilca in primerjava Gorenjske s Slovenijo

                                     ŠTEVILO PREB. NA NOSILCA                PRIMERJAVA S SLOVENIJO      
DEJAVNOST GORENJSKA SLOVENIJA GORENJSKA SLOVENIJA
Spl., otr. in šol. amb. 1861 1800 96,7 100
Dispanzer za žene 7108 6578 92,5 100
Zoboz. za odrasle 2735 2489 91,0 100
Zoboz.za mladino 1392 1320 94,8 100
Fizioterapija 5129 4047 78,9 100
Nega in patronaža 2515 2307 91,7 100

Ugotovitve:
• Dostopnost oz. preskrbljenost občanov z zdravstvenimi  storitvami  je  na Gorenjskem v vseh prikazanih dejavnostih  slabša od povprečja v Sloveniji.
• V okviru možnega  +-8% odstopanja od povprečja v Sloveniji,  stanje na Gorenjskem  ni doseženo v zobozdravstvu za odrasle ter negi in patronaži, (indeks 91), dostopnost pa je zelo kritična v  fizioterapij, kjer je indeks v primerjavi s Slovenijo le 78,9.
V Osnovnem zdravstvu Gorenjske smo prepričani, da bomo z dobrim delom, prizadevanji in motivacijo vseh zaposlenih še naprej dosegali dobre rezultate.

Jože Veternik
Direktor zavoda